Rezultati - Argentina

Argentina

Suverena država je razdeljena na triindvajset provinc (špansko ''provincias'', ednina ''provincia'') in eno avtonomno mesto (''ciudad autónoma''), Buenos Aires, ki je zvezna prestolnica države (špansko ''Capital Federal''), kot je odločil kongres. Province in glavno mesto imajo svoje ustave, vendar obstajajo po zveznem sistemu. Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (špansko ''Islas Malvinas'', 12.173 km²), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke (4066 km²) ter zahteva suverenost nad delom Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.

Najzgodnejša zabeležena človeška prisotnost v današnji Argentini sega v obdobje paleolitika. Inkovski imperij se je v predkolumbovskih časih razširil na severozahod države. Država ima korenine v španski kolonizaciji regije v 16. stoletju. Argentina se je povzpela kot država naslednica podkraljevstva Río de la Plata, španskega čezmorskega podkraljevstva, ustanovljenega leta 1776. Razglasitvi in boju za neodvisnost (1810–1818) je sledila podaljšana državljanska vojna, ki je trajala do leta 1861, in se je zaključila z reorganizacijo države kot zveze provinc z Buenos Airesom kot glavnim mestom. Država je nato uživala relativni mir in stabilnost, pri čemer je več valov evropskega priseljevanja, predvsem Italijanov in Špancev, korenito preoblikovalo njene kulturne in demografske nazore; 62,5 % prebivalstva ima popolno ali delno italijansko poreklo, argentinska kultura pa ima pomembne povezave z italijansko kulturo.

Skoraj neprimerljivo povečanje blaginje je privedlo do tega, da je Argentina v začetku 20. stoletja postala sedma najbogatejša država na svetu. Po Maddisonovem projektu zgodovinske statistike je imela Argentina najvišji realni BDP na prebivalca na svetu v letih 1895 in 1896 in je bila vsaj pred letom 1920 dosledno med desetimi. Trenutno je na 61. mestu na svetu. Po veliki depresiji v 1930-ih je Argentina padla v politično nestabilnost in gospodarski zaton, ki jo je potisnil nazaj med nerazvite. Po smrti predsednika Juana Peróna leta 1974 je na mesto predsednika stopila njegova vdova in podpredsednica Isabel Martínez de Perón. Leta 1976 jo je strmoglavila vojaška diktatura. Vojaška vlada je v umazani vojni, obdobju državnega terorizma in državljanskih nemirov, ki je trajalo več kot desetletje do izvolitve Raúla Alfonsína za predsednika leta 1983, preganjala in ubijala številne politične kritike, aktiviste in levičarje.

Argentina je država v razvoju in se po indeksu človekovega razvoja uvršča na 46. mesto, drugi najvišji v Latinski Ameriki za Čilom. Je regionalna sila v Latinski Ameriki in ohranja svoj zgodovinski status srednje sile v mednarodnih zadevah. Argentina ohranja drugo največje gospodarstvo v Južni Ameriki, tretje največje v Latinski Ameriki in je članica G-15 in G20. Je tudi ustanovna članica Združenih narodov, Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije, Mercosurja, Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav ter Organizacije iberoameriških držav. V Wikipediji